Prijazna srca so vrtovi, prijazne misli so korenine, prijazne besede so cvetovi, prijazna dejanja so sadeži.

Talk in English available as Mp3 (23Mb, duration 1:06:51)
Download for the brochure, "Man! Know Thyself"

 

Sant Kirpal Singh signing His pamphlet

Vse od začetka Kreacije, ko se je v človeku pojavila prva iskra prebujenja, je bila njegova pozornost vse bolj in bolj osredotočena na problem lastnega obstoja v svetu in na iskanje vzroka ter izvora celotne Kreacije. Ere in ere je brez uspeha poizvedoval in poskušal, in sedaj ga je končno njegova naraščajoča lakota po znanju privedla do proučevanja rezultatov, doseženih s strani drugih na tem področju.

Starodavni in sodobni modreci so se spraševali: "Katero je tisto znanje, ki razkrije vse ostalo?" in v isti sapi odgovorili: "To je znanje o Višjem Jastvu – o Resničnem Človeku." Vrhunsko Znanje je torej povezano s teorijo in prakso človekove resnične narave in njegovega odnosa z Bogom. Je naravna znanost brez hipotez, ki ni podvržena ne spremembam ne času.

V starodavni Indiji se je to znanje imenovalo Para Vidya (Znanost Ostvarjene Resnice ali Znanost Onostranstva), in različne veroizpovedi so vzniknile, da bi podale to znanje. Termin Apara Vidya je bil potem vpeljan za pripravo, ki je potrebna, da bi se doseglo znanje Para Vidya. Ta priprava obsega etično in moralno življenje ter prakticiranje koncentracije ali meditacije (na različne načine), saj je oboje za duhovni razvoj nepogrešljivo.

Človek je stalno spreminjal ali vpeljeval nova imena in izrazoslovje, da bi opisal to Znanost. Mojstri so bili imenovani Sant in narava znanja Mat, in tako je nastal izraz Sant Mat, ki se sedaj najpogosteje uporablja za poimenovanje Poti Mojstrov. Drugi izrazi Shabd Yoga, Shurat Shabd Yoga, Sehaj Yoga se prav tako uporabljajo za opis iste Znanosti. V sanskrtskem jeziku beseda Sant pomeni Mojster višjega reda in Mat je potrjeno mnenje ali ugotovitev, ki jo je poznavalec pridobil z lastno izkušnjo. Temelj te Znanosti je torej rezultat natančnega proučevanja, podrobnih raziskav in vseživljenjskega preverjanja dejstev na osnovi praktičnih izkušenj Jastva v človeku. Ta izkušnja Jastva je nekaj, kar je kompetentni Mojster pripravljen dati vsakemu posamezniku, ki se obrne Nanj. Sant Mat je torej učenje, sistem in pot Svetnikov.

Mojstri ne dajejo pomena imenom in označbam, čeprav so si v bistvu mnoge religijske sekte, skupine in krogi lastili to Znanost kot svojo in jo poimenovali po svojih vodjih ali ustanoviteljih. Na te skupine Mojstri gledajo kot na šole, v katerih se lahko človek – najplemenitejše bitje v Kreaciji – skupaj s soljudmi uči kot otrok enega in istega Vsemogočnega Očeta. Mojster (prav tako imenovan Sant Satguru) popolnoma obvlada tako teorijo kot prakso in je kompetenten, da podeli tako znanje kot izkušnjo vsem iskrenim iskalcem Resnice, brez razlik glede na barvo, družbeni položaj ali veroizpoved. Vsak moški ali ženska, reven ali bogat, mlad ali star, modrec ali grešnik, izobražen ali neizobražen, ki je sposoben doumeti teorijo te Znanosti, ima pravico do tega znanja.


Današnja usoda raznih prepričanj in veroizpovedi

V slovarju je beseda mat opredeljena kot modrost, pogovorno pa ta izraz pomeni sekta ali vera, pomeni skupino z določenim mnenjem ali prepričanjem. Vendar so prepričanja, ki temeljijo na odmaknjenem znanju in učenju brez osebnih izkušenj, za iskalca nezadostna in ga zaradi praznih besed vodijo v zmoto. Mnoga verska združenja in religijski krogi imajo le zapuščino knjig, vere in teorije, ki jo lahko ponudijo tistim, ki so željni Duhovnosti. Lastne pomanjkljivosti in slabosti prekrivajo z zaveso tople dobrodošlice, izpovedovanjem učenja, terminologijo, svobodno rabo pregovorov in citatov iz obsežne količine literature, ki je danes na trgu. Propaganda in igranje sta zavzela mesto praktične Duhovnosti in zavedeno ljudstvo odvrača od svetih knjig ter misli na Boga. Tako ateizem narašča.

Zgolj verjeti v neko zadevo oziroma dejstvo brez poskušanja to raziskati inteligentnemu človeku nikakor ne koristi, ampak v njem vzbuja odpor do nevednosti in lahkovernosti. Vsakršno prepričanje, ki ne temelji na osebni izkušnji in potrditvi dejstev, ima le malo vrednosti. Sodoben človek želi dobro opredeljeno in jasno izraženo Znanost, ki jo lahko sam preveri z lastnimi izkušnjami in prejme konkretne rezultate. Morali bi torej poskušati videti in slišati z lastnimi očmi in ušesi, namesto z očmi in ušesi drugih.


Samoanaliza

Človek sestoji iz telesa, uma (intelekta) in duše. Zelo veliko pozornost posvečamo našemu fizičnemu in mentalnemu razvoju, vendar zelo malo razumemo o duši, tej moči, ki upravlja tako telo kot um. Fizični užitki niso trajni, telo ter um imata omejitve, ki jih ne moremo spregledati, zato je potrebno iskati trajni vir radosti in miru, ki je znotraj nas. Samoanaliza je prvi korak v tej smeri.

Mnogi dvomi napadajo naše ume v tej fazi. Obstaja Vsemogočna moč, ki jo imenujemo Bog, v katerega verjame večina ljudi, Ga časti in o Njem govori. Ali lahko vemo več o Njem? Ali Ga lahko vidimo ali z Njim govorimo? Obstaja jasen in natančen odgovor na to vprašanje; Mojstri ga pojasnijo z nekaj besedami: "Da, lahko ga vidimo in govorimo z Njim, če postanemo tako povzdignjeni, kot je On." Mojstri pravijo; "Da" in ne smemo čakati tako dolgo, da pride smrt, ampak jo lahko izkusimo sedaj. To je v skladu z Zakonom Narave, o kateri doslej še nimamo toliko znanja, da bi bilo vredno govora. Vsepovsod okoli nas vidimo in čutimo, da vse - od drobnega atoma do mogočnega Univerzuma – nadzoruje Zakon Narave. Naprednemu mislecu se nič v tem Univerzumu ne zdi kaotično, naključno ali negotovo glede na zakone, ki univerzum upravljajo. Da si pridobimo nepristransko spoznanje, obstaja Zakon Narave, princip, metoda za preverjanje in ovrednotenje rezultatov prizadevanj. Enako je v Znanosti Narave in pozoren bralec lahko podobne metode zasledi v vseh religijskih spisih, čeprav so izražene z različnimi besedami in v različnih jezikih.

Želimo si vstopiti v Božje kraljestvo, "Vendar kako?", se sprašujemo. "S pomočjo in z vodstvom nekoga, ki je sam vstopil in nas lahko vodi tja", nam enostavno odgovarjajo Mojstri. "Ali je to mogoče?" Njihov odgovor je: "To je znanje, ki je tako točno in sigurno, kot je dva plus dva enako štiri." Ni dovolj, da se zadovoljimo s svetimi spisi in petjem hvalnic ter himn. Stremeti moramo k enaki stopnji napredovanja, kot so jo dosegli avtorji govorov in znanja, zapisanega v teh knjigah. Njihove izkušnje morajo postati naše izkušnje, kajti "kar je človek že dosegel, lahko doseže tudi drug človek"; seveda ob ustrezni pomoči in vodstvu. Ne bi se smeli ustaviti pri čem manjšem, kot je to.

"Imamo le bledo iskro ljubezni do Njega; ali bo to zadoščalo, da ohranimo upanje?" je še eno vprašanje, na katerega Svetniki odgovarjajo: "To je dovolj, da vas naredi primerne za najvišjo znanost in pristop k Njemu." To je razveseljiv žarek upanja. O, če bi se ta majhna iskra razplamtela! Spet pravimo: "Jezus in drugi veliki Mojstri so govorili tako ljubeče o Njem, mi pa smo grešniki in morda ni upanja za nas v tem obdobju." Tolažilen odgovor Mojstrov je: "Ni pomembno, če ste najslabši med grešniki, ustavite se, kjer ste. Obstaja upanje za vsakogar, celo v tem kritičnem obdobju." Ere in ere nas je Narava oskrbovala materialno in duhovno. Danes deluje isti nespremenljiv Zakon in bo deloval na enak način v prihodnosti. Obstaja hrana za lačne in voda za žejne. Neizčrpen in večen Zakon Narave potrebe in oskrbe vedno deluje.

Le skozi živečega Mojstra lahko pridemo v stik z Vsemogočnim Bogom znotraj nas. V Sant Matu se ne svetuje kontemplacija na objekte ali podobe, ker škodi napredovanju. Fotografije Mojstrov so namenjene le spominjanju in prepoznavanju in nikakor ne bi smeli postati vezani na takšna zunanja prakticiranja.


Učenje Mojstrov (oblikovanje človeka)

Glede na znanost Para Vidya se človek naj ne bi imenoval človek v pravem pomenu besede, dokler nima polnega znanja, tako teoretičnega kot praktičnega, o svojem posebnem položaju v Kreaciji, njegovih različnih sestavnih delih – telesu, umu in duši (našteto po vrstnem redu njihove pomembnosti) in o njegovem odnosu z nevidno močjo imenovano Bog. To znanje naj bi bilo doseženo za časa človekovega življenja na Zemlji. Tisti, ki tega ne razume, ni bil vpeljan niti v prvo lekcijo in je na začetku abecede Človeka. Svetniki torej vtisnejo v nas potrebo po "oblikovanju človeka".


Satsang

Ko Svetnik Mojster znanstveno opažena dejstva, pridobljena iz prakse in eksperimenta, razlaga ljudem, ki so se zbrali ob Njem, se to imenuje (zunanji) Satsang. Satsang ob teoretični plati učenja obsega tudi praktično podajanje demonstracij za razvoj in doseganje notranjega napredka, kar se imenuje meditacija ali (notranji) Satsang. Vestna praksa prinese sad v nekaj dneh ali tednih in za rezultate ni potrebno čakati leta in leta, čeprav je napredovanje tudi odvisno od posameznikove preteklosti. Resnični Mojster podaja iz prve roke notranjo izkušnjo že ob prvem (meditacijskem) sedenju. Ko se prične zanemarjati praktična stran zaradi pomanjkanja vztrajnosti ali odločnosti, zaradi brezbrižnosti ali pritiskov okolja, privrženci številnih religijskih šol vse bolj in bolj ostajajo le pri teoriji. Takšen odmik od Znanosti potem človeku ne prinese utehe. To se običajno zgodi, ko Mojster zapusti telo. Vendar v vsakem obdobju pride do ustreznega ukrepa oživitve te Znanosti, ko se pričnejo gibanja tako Pozitivne kot Negativne moči: Pozitivna skozi Mojstrovo dušo, medtem ko druga deluje skozi tako imenovane mojstre, ki jim primanjkuje praktičnih izkušenj ali so izgubljeni v teoretičnih diskusijah. Duše Mojstrov, čeprav navidez kot čisto običajni ljudje, so bistveno več. Tako kot je težko oceniti raziskovalca, zdravnika ali inženirja, dokler ne spregovorijo ali pokažejo svoje spretnosti in znanja, tako ne moremo razpoznati znanja in avtoritete Mojstra, dokler nismo izkusili Božanske moči, ki deluje skozi Njega.

V tej Znanosti ni nobene tajnosti ali misterije. Je konkretna in na razpolago vsem. Svetniki odgrinjajo zaveso, ki običajno zakriva skrivnostna učenja, in so tako na razpolago vsem in vsakomur, ki kliče. Obstaja Nevidna moč, ki deluje kozi Svetnike. Čemu ta Moč raje ostaja skrita človeškim očem, je vprašanje, ki ga je potrebno postaviti neposredno človeškemu polu, skozi katerega deluje ta Moč. To je edini medij za pristop k tej Moči. Če želimo uporabiti električno energijo, moramo iti do stikala. To nevidno Moč bi lahko imenovali morje ljubezni. Ko se želimo okopati v morju, gremo k robu, kjer je voda plitka in potem lahko rečemo, da smo se okopali v tem morju. Da bi torej izkusili to Moč in od tega imeli korist, moramo iti k edinemu viru tega stika – k Mojstru Svetniku.


Življenje onstran smrti

Svetniki pravijo, da je Narava ustvarila človeka tako, da lahko zapusti svoje fizično telo z lastno voljo, preide višje nivoje in se nato vrne v telo. Vsakemu aspirantu pomagajo osebno in vsakdo prejme praktično izkušnjo, ne glede kako je morda majhna pri prvem meditacijskem sedenju - v času Iniciacije. Oseba, ki je kompetentna, da človeku poda to osebno izkušnjo umika navznoter ali (začasne) ločitve od telesa in ga tako postavi na pot nazaj k Bogu, je resnični Mojster, Svetnik ali Satguru. Vodje različnih religijskih organizacij so imeli namen početi prav to, vendar sami lahko presodimo o njihovi učinkovitosti.

Izkušnja, ki jo prejmemo iz prve roke, zaradi dobrote resničnega Svetnika, je sama po sebi rešitev problema smrti; v skladu z Biblijo "Če niste ponovno rojeni, ne morete vstopiti v Božje kraljestvo." Torej, da bi se ponovno rodili, morate zapustiti telo in vstopiti v Onostranstvo – prestopiti iz fizičnega v astralni nivo. Nekega dne bomo morali zapustiti ta začasni ustroj, ki se s časom pokvari tako kot stavba iz malte in opeke. V zakonu Narave ni možno vložiti pritožbe na "smrtno obtožbo". Smrti se bojimo, ker prinaša muko in trpljenje, in tudi zaradi negotovosti, ki leži v Onostranstvu. Bolezni se bojimo, ker nas pripelje blizu vrat smrti, zato se borimo, da bi preživeli, čeprav se zavedamo, da se koncu ne moremo izogniti. Nobene tolažilne besede zdravnikov, prijateljev ali duhovnikov ne morejo prinesti miru našemu umu v trenutku, ko Narava prične s procesom propadanja. To je naravni proces vseh stvari in Narave ne moremo prevarati.

Kaj je potem zdravilo? Obstaja le en način, kako priti ven iz tega obupnega brezna: da sprejmemo in se privadimo, še za časa svojega življenja, na naravni proces umika toka duše iz telesa, dokler smo še v zavestnem stanju. To se lahko izvede z Mojstrovo pomočjo, brez trpljenja in kakršnihkoli težav. To ni le možnost, ampak je izredno pomembno dejstvo. Naša radost ne bo poznala meja, ko bomo spoznali to skrivnost, za katero je bil človek prikrajšan toliko stoletij. Postanemo superljudje, ki imajo v lasti ključ miru in nebes, življenja, o katerem smo doslej samo brali v svetih spisih. Vstanite torej in se prebudite! Preden bo prepozno, da to Znanost uvedemo v prakso. Če natančno opazujemo proces smrti pri umirajočem človeku, vidimo, da se zenice nekoliko obrnejo navzgor (kasneje se lahko vrnejo v normalen položaj) in potem sledi nezavest. Če pa se umaknejo navzgor, človek umre. Življenje odteče skozi koren med očmi in se loči od telesa in čutnih zaznav. Znanje o tem procesu in metoda, s katero lahko potujemo po tej Poti, začasa našega življenja, je rešitev problema smrti. Ni potrebno izvajati fizičnih vaj, uživati nobenih drog in gojiti slepe vere. Skrivnost življenja in smrti je enostavno razrešena s pomočjo Mojstra Svetnika, ki vam bo dal izkušnjo procesa in vas postavil na hitro pot v notranje kraljestvo. Celo pri posrednem delovanju avtoriziranega zastopnika Mojster ostaja odgovorna moč. Razdalja za Mojstre ni bistvena.

Kaj je to, kar naj bi bilo pridobljeno s tem procesom? To se z besedami ne da opisati. V času Iniciacije aspirant vidi resnično Luč znotraj sebe, medtem ko je običajno notranje oko prekrito z debelo zaveso teme. Človek tedaj spozna, da so prižgane sveče, tradicionalne v nekaterih cerkvah in templjih, namenjene, da bi ga spomnile na Božansko luč Nebes v njem. Žar te Luči naraste do moči več sonc skupaj, ko človek napreduje na Poti. Razume, da je ta večni nenehen Zvok, s katerim je v stiku odznotraj, Božanska povezava, ki jo Kristus imenuje Beseda, v Koranu se imenuje Kalma in Nida-i-Asmani, v Vedah Nad, Udgit v Upanishadah, Zoroastriani ga imenujejo Sarosha, Svetniki in Mojstri ga imenujejo Naam in Shabd. Ko znotraj sebe sreča Mojstra, se z Njim pogovarja iz oči v oči, in odtlej je z Njegovo milostjo, vodstvom in zaščito, kamorkoli gre, tudi na konec sveta. S takšnimi jasnimi dokazi je potem povsem prepričan o sebi in tej Znanosti. Šele tedaj se lahko imenuje teist v pravem pomenu besede in se lahko nasmiha tistim, ki govorijo o religiji kot o paradižu bedakov, slepilu premetenih duhovnikov in kot o opiju ljudstva. Našel je varen vstop skozi vrata nebes v tem življenju, našel je prag z razgledom navznoter in navzven, skrivnosti Narave. On resnično "trka na vrata Nebes" ali "trka odznotraj". Besede nasprotovanja ne morejo omajati njegove vere v Znanost, ko ga Mojster vodi dalje. Smrt postane prostovoljen proces. Preteklost, sedanjost in prihodnost se zlijejo v eno in človek doseže neizpodbitno Resnico, esenco Obstoja, neposredno v svoje dlani. Osvobojen od telesa, ki se sedaj zdi kot lupina brez jedra, sedaj ve, da je Duša in neločljivi del Večnega Duha, in vztraja k svojemu izvoru. Svet se mu zdi kot sanje, vendar se po navodilih svojega Mojstra vrne v svoje posvetno življenje, modro in neustrašno, da izpolni svoje dolžnosti.


Predhodne kvalifikacije aspiranta

Tako kot v katerikoli drugi znanosti, so za bistven napredek potrebne določene predhodne kvalifikacije. Zakonsko življenje, trdo delo ali revščina niso ovira. Vendar pa ni prednost, da imate visok položaj ali imate veliko lastnine. Niti članstvo v določeni veroizpovedi ne služi kot priporočilo. Kjerkoli človek že je, mora stremeti k plemenitosti značaja, samo-nadzoru in čistosti srca. Čistost srca v mislih, besedah in dejanjih je osnovno. "Blagoslovljeni so čisti v srcu, kajti zrli bodo Boga." Etično življenje je temelj Duhovnosti, vendar pa Duhovnost ni le etično življenje. Tega bi se morali vedno zavedati.

Človekovo življenje lahko razdelimo na (i) dieto in (ii) ravnanje do ostalih. Glede diete, so vegetarijanstvo, abstinenca od alkohola in drog bistvenega pomena. "Ne ubijaj" in "Živi ter pusti živeti", to bi morala biti načela našega življenja. Telo je tempelj Boga in je sveto mesto. Ne smemo ga zanemarjati ali zlorabljati, ampak je treba zanj skrbeti najbolje, kar se da. Potrebno se je izogibati vsem opojnim sredstvom, saj nas delajo bolehne in šibke zavesti. V zvezi z našim ravnanjem do drugih moramo sejati seme prijaznosti, da bi lahko želi njihov sad. Ljubezen in ponižnost sta najbolj potrebna. "Drugim stori to, kar si želiš, da bi drugi storili tebi." Ljubezen in vsi blagoslovi vam bodo dodani. "Ljubite svoje sovražnike in počnite dobro tistim, ki so do vas hudobni." Bog je vsepovsod prisoten, torej kdor ljubi Boga, mora ljubiti celotno Božjo Kreacijo. Ljubiti Boga pomeni ljubiti vse človeštvo. Prav tako moramo služiti za svoje preživetje v potu svojega obraza in deliti z drugimi. To niso prazne besede, ampak zelo moder in pomemben nasvet.


Karma (delovanje in dejanja)

Vsaka misel, beseda in sleherno dejanje mora biti prišteto in poravnano v Naravi. Vsak vzrok ima učinek in vsaka akcija ima reakcijo. Izkoreninite vzrok, in učinek bo izginil. To so storili Mojstri, ki so prešli te zakone, vsi ostali pa so vezani z vezmi Karme, ki je osnovni vzrok našega fizičnega obstoja in domiselno orodje Narave, da ohranja ta obstoj. Zakon Karme poskrbi za to, da smo poplačani z "oko za oko, zob za zob", v obliki radosti ali trpljenja. Je šiba v skrivnih rokah Narave. Um deluje v skladu z nakopičeno Karmo, prekriva dušo in upravlja telo skozi organe in čutila. Čeprav je duša ta, ki umu daje moč, si je um pridobil neodvisnost in upravlja dušo. Zato je prvi korak v Duhovnosti nadzorovanje uma. Zmaga nad umom je zmaga nad svetom. Celo popolni jogiji in mistiki, ki lahko preidejo do relativno visokih duhovnih področij, niso ostali nedotaknjeni s strani roke Karme.


Svetniki klasificirajo Karmo v tri različne skupine:


(i) Sanchit (shranjena): Dobra in slaba dejanja, ki so bila zbrana na našem računu v vseh prejšnjih telesih iz niza Kreacije, vse od prvega dne obstoja življenja na zemlji. Žal! O tem in o obsegu tega človek ne ve nič.
(ii) Prarabdha (usoda): Rezultat in učinek, ki je človeka privedel v njegovo sedanje telo in mora biti poplačan v tem življenju. Reakcije te karme se pojavijo nepričakovano in neopazno in nad njimi nimamo nobenega nadzora. Dobro ali slabo, prenašati moramo to Karmo s smehom ali jokom, kakor se nam pač zgodi.
(iii) Kriyaman (račun naših dejanj in delovanja v sedanjem telesu): To se razlikuje od prejšnjih dveh skupin, kajti v zvezi s tem je človek svoboden, da dela točno tako, kot mu ustreza, v okviru določenih omejitev. Zavedajoč se ali ne ta dejanja prinašajo sadove. Rezultate določenega dela te skupine požanjemo pred našo smrtjo, preostanek pa je prenesen v Sanchit shrambo.

Karma je vzrok ponovnega rojstva in vsakemu rojstvu sledi smrt. Tako se krog veselja in trpljenja, ki spremljata rojstvo in smrt, nadaljuje. "Kakor misliš, takšen postaneš." je nespremenljiv Zakon Narave, zaradi katerega obstaja ta Univerzum. Nobena neokrnjenost ali nadarjenost ne more odrešiti človeka, če obstaja najmanjša sled Karme. Nevednost o Zakonu ni nikakršen izgovor. Čeprav je lahko v določenih razmerah nekaj dopuščanja in popuščanja s strani pravil, ki jih je postavil človek, takšne odobritve ni s strani Zakona Narave. Molitev, spoved in sprava morda lahko prinese začasno mentalno olajšanje, vendar ne more preiti Karme. Vsa Karma mora biti popolnoma izbrisana preden človek prejme trajno odrešitev.

Vznemirjen zaradi teh dejstev človek išče uteho v globoko pobožnih doktrinah, ali ko izve, da so tako dobra kot slaba dejanja okovi – eni zlati in drugi železni- se obrne k Samoodpovedi. Različne vere mu obljubljajo olajšanje, vendar kmalu spozna, da je to olajšanje le začasno. Kako torej Mojster pristopi k temu problemu? V času Iniciacije Mojster prične izkoreninjati vse Karme iniciranega. Da mu stik z Zvočnim tokom, s prakticiranjem katerega se sežge račun Sanchit. Proces je podoben, kot če bi peščico semen dali v ponev in jo nato položili na ogenj, tako počijo in izgubijo sposobnost, da bi vzklila. Potem se obravnava tudi Kriyaman. Ko Mojster posvari svoje učence, da morajo paziti, da ne bi odprli novega računa slabih dejanj, podeli splošno milino za slaba dejanja, za tisti del, ki ga je učenec že storil v svojem življenju pred Iniciacijo. Naročeno mu je, da vodi čisto življenje in da izkorenini vse nepopolnosti v sebi s samo-analizo iz dneva v dan. Karme Prarabdha se Svetniki ne dotikajo, kajti to je vzrok fizičnega telesa, ki bi izginilo zaradi vmešavanja v Zakon Narave. Tako preostane zelo majhen delež Karme, ki ga je potrebno prenašati v fizičnem telesu v preostalih letih učenčevega življenja, vendar tudi ta del Mojster umili. Zakon milosti dela čudeže in učenec, ki v svoji ljubeči predanosti vse svoje upe polaga v Mojstra, ostane nepoškodovan od ostrih posledic pretekle Karme. V trenutkih bridkosti, skrbi in težav je Mojster naše zatočišče. Mojster neopazno deluje ne glede na razdaljo. Tako kot mama drži svojega bolnega otroka varno v svojem naročju med operacijo, da otrok ne čuti nobene bolečine, tako nas tudi Mojster drži v svojem ljubečem naročju. Zaradi svoje obilne naklonjenosti, ljubezni in dobrote Svetniki včasih prevzamejo na svoja ramena karmično trpljenje svojih učencev skozi Zakon Sočutja. Po smrti ni sodnega procesa za predanega učenca. Mojster je zanj vse v vsem.

Čemu Mojster Svetnik vse to prevzame nase? Ker je nasledil svojo milostno naravo od Boga nad njim, ki ga je pooblastil, da deli ta zaklad milosti. Tako je Mojster spoštovan kot Bog. Sant Mat ima velike količine knjig, napisanih kot hvalnice Mojstrom, kljub tej količini pa bi težko izrazile vso veličino njihove ljubezni in dobrote.

Čas meče težko senco na človeka. Človek mora trdo delati, da bi lahko držal korak s spremembami časa. Tako globoko je zatopljen v svoje zunanje potrebe in želje, da je pozabil vse o zadovoljstvu, dobroti in ljubezni. Ujet in obdan s "Petimi smrtonosnimi" - poželenjem, pohlepom, jezo, vezanostmi in nečimrnostjo - se opoteka in kliče k Nevidnemu na pomoč. Nebeška milost vzvalovi in, ko časi postanejo trdi, Vsemogočni ponudi svojo pomoč skozi Mojstre vse bolj in vse več. Tako je v Kali Yugi – Železni dobi.

Resnično je zelo težko verjeti, da bi lahko nekdo bil nad temi petimi strastmi, ki so bile prej omenjene, in da bi lahko vstopil v Nebeško kraljestvo za časa svojega življenja. Vse človeštvo je pod nadzorom teh petih  in le Mojster lahko reši človeka iz njihovih krempljev. Vsi zahtevamo zanesljiv dokaz, preden se predamo, in tega Mojster da z izkušnjo življenjskega impulza ali Naama (Besede) in notranjega videnja. Stik z Mojstrom je bistvenega pomena. Tisti ki ostaja brezbrižen in je odvisen le sam od sebe ali se zanaša na tradicijo in duhovnike – enako nevedne, kot so oni sami – so prikrajšani za stik s to Močjo; in kot pravi pregovor: "Ko slepec vodi slepca, oba padeta v luknjo."

Brezbrižnost in nesprejemljivost ali nevera nam ne bodo v korist, ko bo Narava uveljavila svoj Univerzalni ukaz – Smrt. Naš položaj bo podoben golobu, ki zapre oči, ko mačka prihaja, misleč, da ga tako ne bo nadlegovala, vendar se v nekaj sekundah znajde v njenih krempljih. Tedaj je prepozno, da bi razmišljal o pobegu. Bodite torej budni, dokler je še čas!


Duhovnost

Morda ni odveč, da tukaj pojasnimo pomen besede Duhovnost, ki je pogosto zamešana s slepo vero v svetim knjigam, s prikazovanjem čudežev, psihološkimi pojavi ali Yogijskimi močmi. Duhovnost je notranja izkušnja; njena abeceda se prične tam, kjer se filozofije in Yoga prakse končajo. Je izkušnja duše. Ko nekdo reče "Jaz sem telo", je to občutek, ki sloni na intelektu in se smatra kot nevednost. Rekoč "Jaz nisem to telo, sem prebujena duša", je to le naučeno znanje ali teorija; ko pa prejme dejansko izkušnjo duše s samo-analizo in pride v stik z Naddušo, se to imenuje Duhovnost. Prva praktična lekcija se prične s popolnim umikom iz fizičnega telesa po Mojstrovi dobrotljivosti. Nihče se ne more umakniti in ločiti od fizičnega telesa brez pomoči. Če kdo trdi kako drugače in misli, da lahko, se vara. Vsi poskusi brez pomoči Mojstra, ki je edini usposobljen za podelitev takšnih izkušenj, se mu bodo ponesrečili. Mojstri pridejo, da bi razdelili ta zaklad duhovnega blagoslova iskalcem Resnice. Duhovnosti se ne da kupiti ali se je naučiti, ampak se je lahko nalezemo v stiku z duhovnimi ljudmi. Nadalje so darovi Narave, kot so zrak, voda, svetloba in drugo, brezplačni. Prav tako je Duhovnost dar Narave in s tem podajana brezplačno po Mojstrih. Duhovnost se tudi ne more pridobiti iz svetih knjig; to dejstvo je v njih zapisano. Knjige so dragocen zapis notranjih izkušenj v Duhovnosti s strani drugih oseb. Zapolnjujejo vrzeli v zgodovini in vsebujejo sporočila preteklih Mojstrov, kar nam pomaga pri preverjanju dejstev, ki jih razodeva živeči Mojster, in tako krepi naše zaupanje v Znanost. Človek je zmeden zaradi različnih prevodov, podajanj in razlag; vsi se med seboj razlikujejo, in namesto, da bi pomirili um, ga še bolj vznemirijo in zmedejo. Prav tako je egoizem ustvaril številne religijske kroge, katerih cilj je vzvišenost in omejujoča ortodoksnost namesto ljubezni, izoliranost namesto integracije. Razpet med navzkrižnimi čustvi človek potem razvije sovraštvo in razmišlja o vojni.

Da bi razumeli Znanost Mojstrov, se udeležujemo Satsangov, kjer se razreši večina naših dvomov. Neposredni odgovori Mojstra bodo pomagali odpraviti dvome, ki so še preostali. Vsa vprašanja prejmejo enak miren razmislek brez potrebnih debat. Bogati ali revni, visoko ali nizko situirani, vsi prejmejo enako pozornost na enak način, kot se zdravnik posveti bolnim. Resnični Mojster vidi človekove pravilnosti in napake tako, kot se skozi kozarec vidi, kaj je v njem, vendar tega ne razkrije. Sedeč pred njim prejmejo korist celo tisti, ki ne razumejo jezika, tako kot lahko v parfumeriji uživamo prijetne vonjave. Mojster izliva blagoslove skozi svoj pogled, ki ga željni lahko ujamejo. Njegove oči so prečudovita prha ljubezni.


Kriteriji za presojo o resničnem Mojstru

Ne sodite Mojstra po njegovem zunanjem videzu, rodovniškem poreklu, revnem ali bogatem oblačilu, rodni deželi, kako govori, je ali kakšno držo ima, koliko knjig je napisal ali kaj ljudje govorijo o njem. Najprej prejmite notranje izkušnje, ki jih obljublja, potem sodite iz tega višjega zornega kota. Lastna izkušnja je ta, po kateri lahko sodimo o resničnem Mojstru. Vsaka živeča oseba, ki vidi iz duhovnega nivoja - človeka in njegove ovire, težave in nemoč - in tisti, ki je proučeval probleme človeštva, lahko priskrbi rešitve in je prav tako sposoben popraviti ter voditi človeka vidno ali nevidno, moralno in duhovno, v teoriji kot tudi v praksi – le takšna oseba je ustrezna, da zavzame odgovoren položaj Mojstra. Blagoslovljeni so tisti, ki izkusijo vznemirljivi občutek sreče in hrepenenja v njihovih srcih, ko slišijo novico, da takšen Mojster obstaja in je blizu.

Duhovnost je znanost, enostavnejša in lažja od drugih znanosti. Človeku se ni potrebno prizadevati za drugo kot za etično in moralno samooblikovanje - vse do vrhunca ljubezni, iskrenosti in ponižnosti, kar ga privede do potrebnega stanja dovzetnosti. Vse drugo je v rokah Mojstra. Ponovno glede gibanja, ne glede kako duhovno je lahko videti na površju, ne bi smeli soditi potem, koliko članov ima. Dober govornik lahko pritegne množice kjerkoli, vendar ni nujno, da je kaj konkretnega ali prepričljivega v njihovih govorih. Duhovnost ni ekskluzivna last kake družine ali kraja, ampak je kot dišeča roža, ki raste, kjerkoli jo Narava namesti, in čebelice priletijo od vsepovsod in daleč, da srkajo nektar. Mojstri se ne pehajo za lastno slavo, čeprav jo zaslužijo. Celo v običajnih govorih jih boste slišali reči: "Oh, vse to je milost mojega Mojstra. Nič ni, kar bi počel jaz. Moj Mojster zasluži vso hvalnico in zahvalo." Ta ponižnost jih postavlja daleč nad nivo egoizma, ki ga najdemo v tem svetu.

Mojstri so prišli v vseh dobah, da bi človeku ponudili to Naravno Znanost. K njim hitijo le tisti, ki so nezadovoljni s tem svetom. Drugi, katerim so dragi posvetni čari, užitki in razkošje, se obrnejo vstran. Tisti, v čigar srcih so plemeniti občutki zamrli, ne samo da postavljajo vse možne ovire na pot Svetnikov, ampak jih tudi podvržejo raznim mučenjem; kot je razvidno iz življenj Jezusa, Guru Nanaka, Kabirja in drugih. Mojstri so prihajali v preteklosti, obstajajo danes in bodo prihajali v prihodnje za duhovno dobrobit človeka. Smatrati in sprejeti, da po odhodu Mojstra Duhovnost postane zgolj privilegij religije, ki sloni na njegovem učenju, in da so svete knjige edini vodič, to kaže na človekovo nepremišljenost.

Kako lahko razlikujemo med pravim in nepravim Mojstrom? V resnici ne obstaja takšen test, ali magična formula, razen lastna izkušnja, da lahko razlikujemo med dobrim in slabim, resnico in lažjo, stvarno od nestvarnega. Celo v času imperatorja Janaka (Sitinega očeta v Ramayani), ki je bil pripravljen plačati veliko vsoto za teoretično znanje te Znanosti, je bil le eden izmed vseh Rishijev, Yogijev in Munijev v Indiji sposoben to storiti in je prejel nagrado. Yagyavalkya pa je imel pogum, da je priznal: "Gargi, poznam teorijo, nimam pa osebne izkušnje." Ob drugi priložnosti je imperator Janak razglasil, da želi praktično izkušnjo te Znanosti na določen datum in tudi v kratkem času. Veliki Yogiji in Rishiji povprek in počez Indije so bili povabljeni, vendar je v dogovorjenem času k njemu pristopila le ena oseba in sprejela izziv. To je bil grbavec po imenu Ashtavakra, ki je imel na telesu osem grb. Občinstvo ga je ob njegovem prihodu izsmejalo kot blazneža. Ashtavakra je dejal: "Kako lahko pričakuješ duhovno izkušnjo od teh šušmarjev, ki si jih zbral, in vidijo od telesa le kožo, ne vidijo pa navznoter?" Potem je Cesar prejel ustrezno izkušnjo v zastavljenem času. Ko je bila Duhovnost v razcvetu, je pristopila ustrezna oseba, da bi izpolnila izziv. V teh časih torej, ko materializem narašča, ne najdemo Mojstrov, ki bi rasli kot gobe. Iskati moramo, ne popuščajoč lažni propagandi, pričevanju drugih, slepi veri, obljubam o sreči v prihodnosti, neglede na položaj, blagostanje in užitek, da nas to ne bi zavedlo na stranpot. Ko pridejo takšne kompetentne osebnosti, lahko dajo življenje milijonom ljudi, ki pridejo k njim. Oni so otroci Luči in dajejo Luč človeštvu.

Slepa vera je ena izmed glavnih ovir, ki jih je potrebno preiti. Kar enostavno slišimo, preberemo in sledimo brez raziskovanja - k čemu to vodi - to je slepa vera. Če je nekdo brezbrižen in pozabi na cilje, medtem ko zgolj sledi načinu in ne ve, ali se približuje cilju, je to še vedno slepa vera. Ko nekdo gre k Mojstru in pozorno posluša njegove razlage o temah v zvezi s pridobivanjem Znanja o sebi s samoanalizo, ustrezno podprte z dragocenimi reki raznih Svetnikov, se intelektualno prepriča, da je po tej poti potrebno stopati s preizkušanjem in v začetku storiti, kakor pravi Mojster. To je prvi korak v učenju o Stvarnosti. Ko ima človek izkušnjo iz prve roke, ne glede katere stopnje je, je prepričan in napreduje iz dneva v dan. Danes človek posluša govore, lekcije in pridige, to sprejme in verjame vse življenje ter meni, da je čvrsto postavljen na pot do odrešitve. Ko pa pride smrt z vsem trpljenjem, bolečino ločenosti in strahom pred neznanim, spozna svojo napako. Človekova vse življenje trajajoča vezanost na telo prežame vse njegove misli, ob tem pa prijatelji, zdravniki, sorodniki in duhovniki ob tem ostajajo nemočni in brez upanja.

Tukaj nam je Znanost Para Vidya v veliko pomoč. Umik duše iz telesa je zelo olajšan in Mojster se pojavi, da bi jo sprejel ter vodil naprej v Onostranstvo. Smrt je tedaj eden izmed najsrečnejših dogodkov, podobno kot poroka, je združitev z Ljubljenim. Že je obiskal in se prepričal o vzvišenosti višjih nivojev in brez strahu prečka področje, ki mu je domače. Moj Mojster Hazur Baba Sawan Singh Ji, ko je svojim učence poudarjal potrebo po duhovni praksi, je pogosto rekel: "Pojdite pogledat učenca, ki umira, da se prepričate." Svetniki verjamejo v odrešitev za časa življenja in ne v odrešitev po smrti. To je resnično enostavna in lahka znanost in učenec ne bi smel biti zadovoljen z Iniciacijo brez duhovne izkušnje. Potem mora biti v duhovni praksi reden in Mojster mora biti redno obveščan o njegovem napredovanju. Stalno mora iskati vodstvo svojega Mojstra osebno ali preko pisem brez pomislekov, da ga nadleguje. Mojster intuitivno ve, kako daleč je učenec napredoval in lahko s prenosom misli ali na druge načine odstrani težave, vendar pa želi, da mu v vednost te težave tudi napišejo.

Starodavna pot Surat Shabd Yoge ali Para Vidya je ta, po kateri lahko hodijo moški, ženske in otroci vseh starosti brez težav, drugačna od ostalih poti, ki vključujejo zapletene naporne vaje in nadziranje dihanja. Te večinoma vodijo v šibak nadzor nad samim seboj in v pridobitev nekaj skromnih moči. Zahtevajo močno telo in bogato dieto ter lahko tudi predstavljajo fizično nevarnost za telo. Kot takšne so jih Mojstri ocenili kot neprikladne za sedanje obdobje.


Znanost

V fizičnem telesu sta dva glavna tokova, ki nadzorujeta telo: eden je pogonski tok (dihanje ali prana) in drugi senzorični tok, ki ga lahko tudi imenujemo pozornost ali surat. Mojstri pustijo prvega tako, da dihanje ostane nemoteno in se življenjski proces nadaljuje. Zaznavni tok se razveja skozi celotno telo, vendar se njegov glavni center nahaja med in za očmi, skupaj z umom. Umakniti moramo ta zaznavni tok oziroma duha v njegov center.


Iniciacija

Um ne dovoli človeku, da bi imel znanje o duši. Njegova narava je, da išče užitke in njegova neprestana nihanja je težko obvladovati. Uskladiti se z notranjim večnim tokom je najboljši način za umiritev uma in prakticiranje koncentracije. Ni pomembno, kateri šoli mišljenja ali družbi človek pripada. Ne rabi se spreobrniti in lahko ostane, kjer je. Ne obstajajo stroga pravila, ni obredov in ritualov, ni pompa in šova, ni darovanj, niti darovanja cvetja. Vse, kar naj bi učenec storil, je, da gre navznoter in svoje telo smatra kot laboratorij. V zvezi s teorijo mora razumeti, kar je tukaj podano na kratko in jedrnato, več pa bo slišal na Satsangih:

(1)   Mojster ni telo, je Moč, ki deluje skozi telo in ga uporablja, uči in vodi človeka na podoben način, kot duh uporablja medij. Le v fizičnem telesu bo lahko učenec prepoznal svojega Mojstra na višjih nivojih in tukaj na zemlji.

(2)   Mojster je Shabd, Beseda, Nad itd., ki se nanašajo na Božjo izraženo moč Luči in Zvočnega principa. V stiku s to Močjo je človek voden nazaj v svoj resnični Dom.

(3)   Za tiste, ki so razočarani nad življenjem, in tiste, ki hrepenijo po trajni sreči in miru vstran od sveta in posvetnih skrbi, Beseda prevzame telo, da bi jim nudila uteho in olajšanje. Sveto pismo pravi: "Beseda je človek postala in se naselila med nami med nami." Ko enkrat učenec pride v stik s to Besedo (ki jo Mojster vzpostavi v času Iniciacije), slišna oblika te Besede biva v njem vsak trenutek dneva in noči in ga nikoli ne zapusti – tudi potem ne, ko se konča človekov obstoj na zemlji. Z njim gre in ostane, vse dokler ne doseže končnega cilja. Beseda je znana tudi kot Glas Boga ali Zvočni tok in je impulz Življenja, ki ga da Mojster v času Iniciacije. Sliši se lahko kot zvok, ki prihaja od daleč in se postopoma razvije v takšno sladkost, da je ne more prekašati nobena glasba na svetu. Je Voda življenja, Vir nesmrtnosti, Eliksir življenja, Nektar duhovnosti itd., o katerih pripovedujejo svete knjige.

(4)   Človek ima notranje oko, s katerim lahko znotraj vidi višja področja, ko kompetentni živeči Mojster odgrne tančico. V tem stanju ostane popolnoma zavesten in doživi osupljive čudovite izkušnje. Dvigniti se v višja področja brez kompetentnega Mojstra je polno nevarnosti.


Simran

Ponavljanje svetih imen je dano učencu v času Iniciacije kot zaščita pred vsemi nevarnostmi. Deluje tudi kot geslo za vse duhovne ravni, daje moč ter oskrbo za telo in um ob težavah in v žalosti, privede dušo bližje k Mojstru, je uporabno pri razvijanju koncentracije in podeljuje številne druge moči. Simran, ki je podan od tako-imenovanih Mojstrov, je le sklop besed. Vendar te iste postanejo nabite s pozornostjo in milostjo pravega Mojstra.

Iniciacija se prične z razlago in opisom notranjih duhovnih področij in načina, s katerim naj se hodi po tej poti. Praktični del Iniciacije predstavlja odpiranje notranjega videnja, da bi se videla notranja področja, z njihovimi jasnimi nebeškimi lučmi, in vzpostavljanje stika z Božansko vezjo ali Zvočnim tokom. Vsakodnevno prakticiranje tega v kombinaciji s Simranom je meditacija. Poleg tega Mojster poda navodila za čisto in enostavno življenje, poudari, da je potrebno določen čas v dnevu posvetiti za redno prakticiranje, in poda še druge dobre nasvete. Celoten postopek traja dve do tri ure. Za duhovni razvoj se mora voditi dnevnik, da bi se občasno popravile napake starih in novih učencev in s tem zagotovil napredek.


Čudeži

Mojstri Svetniki učencem nikoli ne uprizarjajo čudežev, razen v redkih primerih v posebnih razmerah. Čudeži so v skladu z zakoni narave, vendar so izredno zapleten splet in pogubni za človekove višje ideale v njegovem približevanju Vsemogočnemu Bogu. Je zadeva, ki se je običajni človek ne bi želel učiti iz enostavnega razloga, ker zahteva neizmerno samoobvladovanje in urjenje uma ter postavlja omejitve, ki jih ne bi želel upoštevati ali jim slediti. Čudežne moči, ki se sčasoma razvijejo, se koristijo tako za dobro kot za slabo, in ker se uporabljajo bolj za slabo kot za kaj drugega, jih vse resnično duhovne osebe smatrajo kot bolezen. Mojstri so v lasti Vrhunske moči, vendar je njihovo poslanstvo sveto. Učenec, katerega notranje videnje je odprto, vidi nešteto čudežev na vsakem koraku. Omahovati v zaupanju Mojstru, ker nismo videli čudežev, je neumno kot, če bi ne verjeli multi-milijonarju, dokler nam ne pokaže svojega denarja. On lahko ima ves svoj denar naložen na banki in ga lahko troši, kakor želi, ne da bi za to potreboval odobritev ali odobravanje javnosti. Med občinstvom nekaj tisočerih, ki bi gledali čarodeja, ki prikazuje svoje trike, bi se te veščine naučilo le manjše število ljudi. Tisti, ki si želijo videti čudeže, niso pravi iskalci.


Povzetek

Danes svet kliče po boljšem razumevanju, miru in osvoboditvi od konfliktov. Ta znanost samoanalize, ki razodeva Bratstvo človeka in Očetovstvo Boga, je zdravilo, ki lahko ponovno zgradi zdravo kulturo in razširi harmonijo med soljudmi. Tisti ki trdi, da ljubi nevidnega Boga, a ne upošteva in nima ljubezni do soljudi, je zagotovo izgubljen. Ljubiti, spoštovati in čutiti hvaležnost do sočloveka pomeni ljubiti in spoštovati Boga. Zato je tudi ljubezen do vidnega Mojstra, naše najbližje povezave z Bogom, v resnici ljubezen do Vrhunskega Očeta. Potrebno je zato poskušati presoditi globino Božje milosti in miline skozi Mojstra Svetnika, ki je vidni zastopnik Boga. Duhovnost je mišljena kot končni cilj in ni nikakršno malikovanje. Atmosfera v bližini pravega Mojstra je nabita s tokovi miru in ljubezni, ki delujejo na tiste, ki pridejo v stik z njim. Celo pisma, ki jih je napisal ali so bila napisana v Njegovem imenu, prinašajo tokove zanosa, dotikajoč se najglobljih kotičkov srca.

Guru je pred Bogom. Takšna oseba je bil Mojster Hazur Baba Sawan Singh Ji Maharaj, ki je ostal s Svojimi učenci veliko število let in celo sedaj, ko je zapustil telo, še vedno čuva Svoje drage in tudi tiste, ki so prišli v stik z Njim z ljubeznijo in iskrenostjo v svojih srcih. Ljubezen ne pozna nobenega zakona, in On se še vedno pojavlja v Svoji Sijoči podobi, celo na nižjih duhovnih nivojih, njim v pomoč. Ne eden, ampak na stotine lahko pričuje o tem, kar bi nevedni ljudje imenovali iluzija. Na fizičnem nivoju On še vedno izliva Svoje blagoslove skozi Svojega posrednika, ki sedaj vodi ljudi v zvezi z vsemi duhovnimi zadevami. Ena žarnica je pregorela in je zamenjana z drugo. Ista Moč deluje in ista Luč sveti skozi to novo žarnico. Vsi, ki pristopijo k Mojstru, prejmejo pozitivne izkušnje. Kdorkoli si želi prejeti od takšne zlate priložnosti, mora le stopiti v stik z Mojstrom in njegove želje se bodo izpolnile, njegovo srce bo prekipevalo od sreče in njegova utrujena ramena bodo našla olajšanje od bremena skrbi.